Včerajšnja izjava vodje pogajalske skupine Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja v zvezi s protestom pomočnic vzgojiteljic, ko je za medije izjavil da: "Zahtevamo izboljšanje plač, o anomalijah pa se lahko pogovarjamo naslednjih 20 let," je še posebej med uslužbenci plačne skupine J v javnem sektorju naletela na gnev in bes. Izpostavila je namreč to, kar v Sindikatu zdravstva Slovenije SPUKC trdimo že od samega začetka, da so anomalije nastale predvsem po zaslugi določenih sindikatov, ki so na račun ostalih poklicnih skupin v javnem sektorju ob uvedbi enotnega plačnega sistema leta 2008 sebi izborili ugodnejši položaj. Njihovo sedanjo "predanost" odpravi krivic pa najboilje prikazuje ravno omenjena izjava g. Štruklja.
 

V Sindikatu zdravstva Slovenije SPUKC se s svojimi razlogi pridružujemo pozivom po zamenjavi ministrice za zdravje ge. Milojke Kolar Celarc, saj kljub opozorilom sindikata in predložitvi dokazov o številnih nepravilnostih v UKC Ljubljana ne ona ne predstavniki ministrstva, ki ga vodi, niso storili ničesar, da bi tovrstna dejanja preprečili oz. sankcionirali odgovorne! Gre predvsem za zadnja opozorila o netransparentnosti in klientelizmu pri zaposlovanju ter napredovanju oseb v zavodu, ki jih je med drugim (nekatere) odobril celo novi generalni direktor g. Kopač in ob katerih so se odgovorni preprosto zavili v molk.

Dejstvo je, da če želimo izkoreniniti korupcijo in klientelizem v zdravstvu, potrebujemo na čelu ekipo, ki si bo »še danes« drznila ukrepati zoper odgovorne, ki z zavodom upravljajo iz ozadja, predvsem pa prisluhniti zaposlenim, ki taka dejanja prepoznajo in na njih opozarjajo. 

V Sindikatu zdravstva Slovenije SPUKC menimo, da je potrebno v obstoječem zakonu zaostriti predvsem pogoje za pridobitev reprezentativnosti sindikata v dejavnosti, kjer bi moral le-ta dokazati, da s članstvom v sindikatu zastopa ne samo 30% delavcev iz posamezne dejavnosti, ampak 30% zaposlenih vsake posamezne poklicne skupine znotraj te dejavnosti, v negospodarskih dejavnostih pa tudi obvezno vsaj 30% uslužbencev plačne skupine J, ki so zaposleni v določeni dejavnosti. Le na tak način bi namreč lahko zagotovili ustrezno zastopanje vseh poklicnih skupin na višjih nivojih, pred vsem pa bi velike sindikalne centrale prisilili, da enakovredno upoštevajo in zastopajo vse zaposlene v državi.