SPUKC SPUKC

Novica

Zakon o minimalnih pravicah delavcev – ZMPD

Obveščamo vas, da bomo v Konfederaciji slovenskih sindikatov (KSS), katere del je tudi SPUKC - Sindikat zdravstva Slovenije, s ponedeljkom 25.1.2016 pričeli zbirati podpise podpore za vložitev predloga Zakona o minimalnih pravicah delavcev - ZMPD, ki je nastal pod okriljem KSS in med drugim odpravlja do sedaj poznano minimalno plačo ter uvaja minimalno bruto urno postavko 5 EUR na uro, ki znese za polni delovni čas enako kot dozdajšnji z zakonom določen minimalni dohodek. 

Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez je tako na podlagi pobude KSS v skladu z zakonom kot prvi dan 60 dnevnega roka za zbiranje podpisov volivcev določil 25.1.2016, zadnji pa 24.3.2016.

Vljudno vas vabimo, da svoj glas podpore oddate na katerikoli Upravni enoti ali Krajevnemu uradu, lahko pa tudi preko portala E-uprava s pomočjo kvalificiranega digitalnega potrdila.

Hkrati vas pozivamo, da podprete tudi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi - ZObr, ki ga je pripravil Sindikat vojakov Slovenije (SVS) in s tem pokažemo našo solidarnost do vseh poklicnih vojakov, ki se, tako kot mi, borijo za odpravo sistemskih krivic.


Kratka predstavitev Zakona o minimalnih pravicah delavcev – ZMPD
 
ZMPD ureja nedorečena področja delovnopravne zakonodaje in naš pravni red na tem področju do
konca prilagaja pravnemu redu EU, natančneje Direktivi o delovnem času.
 
Utrjuje pravice delavcev in jih učinkoviteje ščiti, delavcem daje neposredne vzvode za nadzor in sankcioniranje kršitev delodajalcev. Predvidene so visoke kazni, tako da bo delodajalec prisiljen spoštovati predpise in zaposlovat nove delavce namesto kršiti predpise, ker bo to za njega ceneje.
 
Dopolnjuje se ZDR s tem ko se urejajo osnovne zadeve, recimo pojem normalni delovni čas, delo. Mi na trgu dela trgujemo z delovnim razmerji in ne z delom, posledično je tudi jasno določeno in ovrednoteno popoldansko, nočno nedeljsko delo in delo preko polnega delovnega časa.
 
ZMPD uvaja minimalne pravice delavcev z zakonom, saj za večino delavcev ni veljavne kolektivne pogodbe, ZDR pa recimo dodatke le določa, ne določa pa njihove višine in po danes veljavnih predpisih je dodatek za nočno delo v nedeljo lahko tudi le 1 cent in je to zakonito. Pri nas delavci prejmejo tudi zakonito plačo 313 EUR bruto za 174 ur dela mesečno, kar znese 1,8 EUR na uro, Evropi pa lažemo kako imamo minimalno plačo 800 EUR.
 
S predlogom zakona se odpravlja do sedaj poznana minimalna plača in se uvaja minimalna bruto urna postavka 5 EUR na uro, ki znese za polni delovni čas enako kot dozdajšnji z zakonom določen minimalni dohodek z zakonom o minimalni plači. Minimalna bruto urna postavka se je v Sloveniji že uvedla lani z zakonsko določenimi 4,5 EUR bruto na uro za dijake in študente, ki so danes za isto ali manj vredno delo dosti bolje plačani od redno zaposlenih delavcev. Z zakonom želimo uvesti minimalno bruto urno postavko za vse delavce po vzoru mnogih evropskih držav na čelu z Nemčijo, ki je ta institut uvedla lani, oni imajo določeno najnižje plačilo 8,5 EUR na uro.
 
Uvaja se spremljanje obremenitev delavcev, saj jih danes nihče ne nadzira. Mi imamo zdravnike,
ki delajo v trinajstih mesecih povprečno vsak delovni dan 17 ur, na Dunaju pa zdravniki protestirajo
v haljah na ulicah zaradi omejitve 48 tedenskega dela, ki ga uvaja evropska direktiva.
 
Jasno so opredeljene nadure in njihovo plačilo.
 
Določajo se tudi minimalne pravice delavcev v kolektivnem zastopanju pred delodajalci in državo, kar je danes prepuščeno svobodni volji v kolektivnih pogajanjih a za večino delavcev ni veljavnih kolektivnih pogodb, splošne za gospodarstvo ni že več kot 10 let.
 
S sprejetim predlogom zakona bi prišlo do dviga gospodarske rasti, okrepila bi se pravna in
socialna država, število brezposelnih pa bi se zagotovo začelo zmanjševati.
 
Zakon posredno tudi ščiti dobro stoječa podjetja s tem, ko preprečuje nelojalno konkurenco. Dejansko se poskušajo ščititi paradni konji slovenskega gospodarstva, ki že tako spoštujejo vso zakonodajo, a so ogroženi od tistih, ki je ne, recimo teh, ki delavcem ne plačujejo prispevkov.
 
Delavec bi dobil večjo zaščito pravic in vzvode za nadzor izvajanja predpisanega. Delodajalca pa se z zakonom prisiljuje v spoštovanje predpisov zaradi finančnih učinkov, saj bo zanj ugodneje
delati po predpisih in zaposlovati nove delavce, kot izkoriščati svoje lastne zaposlene.
 
Eden od namenov je tudi, da se v obrazložitvah predloga zakona delavcem in sindikatom pojasni, kaj vse je v Sloveniji na trgu dela narobe, saj rešitve izhajajo tudi iz sodne prakse v SLO in EU.
 
V KSS upamo na podporo volivk in volivcev in njihov glas podpore, ki ga v razpisanem roku za zbiranje podpisov predlogu zakona lahko oddajo, k čemur vse pozivamo že na tem mestu.


Spletno mesto uporablja piškotke za analizo uporabe in zagotavljanje funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.
Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.Dovoli piškotke