Vlada in velike sindikalne centrale z roko v roki proti vplivu poklicnih sindikatov
Glede na zapisano v osnutku sprememb zakona o reprezentativnosti sindikatov (ZRSin) je namreč jasno, da gre pri predlaganih spremembah predvsem za napad na »nepokorne« poklicne sindikate, katerih vpliv je moteč tako za vladno kot tudi »samooklicano« delavsko predstavništvo v državi, tako sindikalno centralo. Da je temu res tako, potrjujejo tudi njihove nedavne izjave v javnosti, s katerimi so želeli vso krivdo za neuspešna pogajanja v javni upravi zvaliti na male poklicne sindikate in njihovo »ozko« usmerjenost…
Zavajajoče izjave ministra
Tako si je npr. g. Koprivnikar pred kratkim »drznil« izjaviti, da: »je treba urediti področje (op.p.ZRSin), ker je v javnem sektorju težko zagotoviti učinkovit pogajalski dialog s kar 40 sindikati hkrati«. Glede na to, da na pogajanjih kot reprezentativni sindikat sodelujemo tudi predstavniki SPUKC, nas zanima, s katerimi 40 sindikati naj bi se g. minister do sedaj neposredno pogajal? Z nami, kot tudi s predstavniki Konfederacije slovenskih sindikatov (KSS), zagotovo ne! Dejstvo je, da se g. minister na pogajanjih neposredno pogaja zgolj z vodjama dveh pogajalskih skupin, pri čemer pa je na začetku pogajanj mirno spregledal zahtevo po ustanovitvi tretje pogajalske skupine sindikatov, ki se ne strinjajo, da jih zastopata g. Branimir Štrukelj in g. Jakob Počivavšek.
Kdo jima je podelil legitimnost, da zastopata pravice vseh delavcev v javnem sektorju?
In ravno tu se dotaknemo bistva problema sindikalizma v državi. Dejstvo je, da omenjena gospoda ne moreta legitimno zastopati vseh javnih uslužbencev v državi, saj jima te pravice ni nihče dejansko podelil! Lahko bi celo rekli, da sta si to pravico zagotovila oz. bolje rečeno vzela skozi kompleksen in nedorečen sistem sindikalne ureditve v državi, ki nima ničesar skupnega z demokratičnim zastopanjem zaposlenih v javnem sektorju. Če bi bilo temu tako, bi ju morala za svoja zastopnika preko ustreznega sistema izbrati večina zaposlenih v javnem sektorju in ne zgolj posamezna peščica članov njihovih sindikatov, mar ne? Osnutek sprememb zakona, ki ga je pripravila vlada, tako v ničemer ne sledi pravičnemu zastopanju vseh poklicnih skupin v pogajalskem procesu, ampak zgolj podeljuje dodatno moč obstoječim strukturam, ki bi se tako znebile »nadležnih« poklicnih sindikatov, ki jim ni vseeno, da jih zastopa nekdo, ki o njihovem delu ne ve praktično ničesar.
Bistvo spremembe zakona naj bo zaostritev pogojev za pridobitev reprezentativnosti v dejavnosti
Zato v Sindikatu zdravstva Slovenije SPUKC menimo, da je potrebno v obstoječem zakonu zaostriti predvsem pogoje za pridobitev reprezentativnosti sindikata v dejavnosti, kjer bi moral le-ta dokazati, da s članstvom v sindikatu zastopa ne samo 30% delavcev iz posamezne dejavnosti, ampak 30% zaposlenih vsake posamezne poklicne skupine znotraj te dejavnosti, v negospodarskih dejavnostih pa tudi obvezno vsaj 30% uslužbencev plačne skupine J, ki so zaposleni v določeni dejavnosti. Le na tak način bi namreč lahko zagotovili ustrezno zastopanje vseh poklicnih skupin na višjih nivojih, pred vsem pa bi velike sindikalne centrale prisilili, da enakovredno upoštevajo in zastopajo vse zaposlene v državi.
Glede na zapisano v osnutku sprememb zakona o reprezentativnosti sindikatov (ZRSin) je namreč jasno, da gre pri predlaganih spremembah predvsem za napad na »nepokorne« poklicne sindikate, katerih vpliv je moteč tako za vladno kot tudi »samooklicano« delavsko predstavništvo v državi, tako sindikalno centralo. Da je temu res tako, potrjujejo tudi njihove nedavne izjave v javnosti, s katerimi so želeli vso krivdo za neuspešna pogajanja v javni upravi zvaliti na male poklicne sindikate in njihovo »ozko« usmerjenost…
Zavajajoče izjave ministra
Tako si je npr. g. Koprivnikar pred kratkim »drznil« izjaviti, da: »je treba urediti področje (op.p.ZRSin), ker je v javnem sektorju težko zagotoviti učinkovit pogajalski dialog s kar 40 sindikati hkrati«. Glede na to, da na pogajanjih kot reprezentativni sindikat sodelujemo tudi predstavniki SPUKC, nas zanima, s katerimi 40 sindikati naj bi se g. minister do sedaj neposredno pogajal? Z nami, kot tudi s predstavniki Konfederacije slovenskih sindikatov (KSS), zagotovo ne! Dejstvo je, da se g. minister na pogajanjih neposredno pogaja zgolj z vodjama dveh pogajalskih skupin, pri čemer pa je na začetku pogajanj mirno spregledal zahtevo po ustanovitvi tretje pogajalske skupine sindikatov, ki se ne strinjajo, da jih zastopata g. Branimir Štrukelj in g. Jakob Počivavšek.
Kdo jima je podelil legitimnost, da zastopata pravice vseh delavcev v javnem sektorju?
In ravno tu se dotaknemo bistva problema sindikalizma v državi. Dejstvo je, da omenjena gospoda ne moreta legitimno zastopati vseh javnih uslužbencev v državi, saj jima te pravice ni nihče dejansko podelil! Lahko bi celo rekli, da sta si to pravico zagotovila oz. bolje rečeno vzela skozi kompleksen in nedorečen sistem sindikalne ureditve v državi, ki nima ničesar skupnega z demokratičnim zastopanjem zaposlenih v javnem sektorju. Če bi bilo temu tako, bi ju morala za svoja zastopnika preko ustreznega sistema izbrati večina zaposlenih v javnem sektorju in ne zgolj posamezna peščica članov njihovih sindikatov, mar ne? Osnutek sprememb zakona, ki ga je pripravila vlada, tako v ničemer ne sledi pravičnemu zastopanju vseh poklicnih skupin v pogajalskem procesu, ampak zgolj podeljuje dodatno moč obstoječim strukturam, ki bi se tako znebile »nadležnih« poklicnih sindikatov, ki jim ni vseeno, da jih zastopa nekdo, ki o njihovem delu ne ve praktično ničesar.
Bistvo spremembe zakona naj bo zaostritev pogojev za pridobitev reprezentativnosti v dejavnosti
Zato v Sindikatu zdravstva Slovenije SPUKC menimo, da je potrebno v obstoječem zakonu zaostriti predvsem pogoje za pridobitev reprezentativnosti sindikata v dejavnosti, kjer bi moral le-ta dokazati, da s članstvom v sindikatu zastopa ne samo 30% delavcev iz posamezne dejavnosti, ampak 30% zaposlenih vsake posamezne poklicne skupine znotraj te dejavnosti, v negospodarskih dejavnostih pa tudi obvezno vsaj 30% uslužbencev plačne skupine J, ki so zaposleni v določeni dejavnosti. Le na tak način bi namreč lahko zagotovili ustrezno zastopanje vseh poklicnih skupin na višjih nivojih, pred vsem pa bi velike sindikalne centrale prisilili, da enakovredno upoštevajo in zastopajo vse zaposlene v državi.
- 25. Avg 2016
Telefon: 031 255 829