
Z dovoljenjem avtorjev, dr. Mihe Mariča in mag. Maje Kovač, objavljamo nekaj poudarkov strokovnega članka objavljenega v reviji DENAR, ki zelo dobro opisujejo težave, s katerimi se srečuje veliko delavcev v dejavnosti zdravstva, še posebej tudi članov našega sindikata. Zatorej v vednost in ravnanje toplo priporočamo branje celotnega članka predvsem vodstvom zdravstvenih zavodov v Republiki Sloveniji.
»Trpinčenje na delovnem mestu je zastrašujoč nov trend, ki vodi v dolgoročne psihološke zlorabe in tiranijo na delovnem mestu. Žrtve trpinčenja na delovnem mestu so tisti delavci, ki so sposobni, izobraženi, prilagodljivi, komunikativni in sočutni… Trpinčenje na delovnem mestu je v prvi vrsti problem vodstva in lahko traja le toliko, kolikor dolgo vodstvo to omogoča. Pojavi se lahko bodisi zaradi nesposobnosti nadrejenih, pomanjkanja skrbi za njihove naloge v organizaciji, ali pa enostavno, ker jih ne skrbi za organizacijsko klimo…«
»Podati priznanje za opravljeno delo, imeti delujočo komunikacijsko strukturo, informacije in sodelovanje, organiziranost in pogoje dela – vse to so naloge vodje; ko kar koli od tega ne deluje, mora vodstvo priznati svojo napako ali nesposobnost…«
»Zaposleni za poln delovni čas se oklepajo svojih delovnih mest, po drugi strani pa delodajalci to zavestno izkoriščajo, saj se zavedajo, da bodo zaposleni dvakrat premislili, preden se odločijo za menjavo službe. Vsak od nas lahko postane žrtev trpinčenja na delovnem mestu – starost in spol nista več pomembna. Trpinčenje je zelo težko dokazati in pozivi za zaščito delavcev pogosto padejo na gluha ušesa.«
»V delovnem okolju preživimo velik del našega življenja in ne moremo preprosto izklopiti ter pozabiti na vse, kar se je zgodilo čez dan in biti srečni v našem »zasebnem« življenju. Trpinčenje na delovnem mestu naredi naše življenje nesrečno; nikoli ne smemo pozabiti, da sta naše zasebno in organizacijsko življenje prepletena…«
»Delodajalci se morajo zavedati, da trpinčenje na delovnem mestu povzroča bolniške odsotnosti, nemotiviranost in neproduktivnost zaposlenih, kar posledično vodi v propadanje organizacije. Poleg tega se lahko ob poglobljenem proučevanju vprašamo tudi, zakaj naj zaposleni sploh postanejo žrtve lastnega nezadovoljstva in frustracij nadrejenih.«
Celoten članek lahko preberete v reviji DENAR št. 452 (izdaja 20.september 2015) ali preko spletne strani www.revijadenar.si pod pogoji, ki veljajo za spletno branje člankov na njihovi strani.
»Trpinčenje na delovnem mestu je zastrašujoč nov trend, ki vodi v dolgoročne psihološke zlorabe in tiranijo na delovnem mestu. Žrtve trpinčenja na delovnem mestu so tisti delavci, ki so sposobni, izobraženi, prilagodljivi, komunikativni in sočutni… Trpinčenje na delovnem mestu je v prvi vrsti problem vodstva in lahko traja le toliko, kolikor dolgo vodstvo to omogoča. Pojavi se lahko bodisi zaradi nesposobnosti nadrejenih, pomanjkanja skrbi za njihove naloge v organizaciji, ali pa enostavno, ker jih ne skrbi za organizacijsko klimo…«
»Podati priznanje za opravljeno delo, imeti delujočo komunikacijsko strukturo, informacije in sodelovanje, organiziranost in pogoje dela – vse to so naloge vodje; ko kar koli od tega ne deluje, mora vodstvo priznati svojo napako ali nesposobnost…«
»Zaposleni za poln delovni čas se oklepajo svojih delovnih mest, po drugi strani pa delodajalci to zavestno izkoriščajo, saj se zavedajo, da bodo zaposleni dvakrat premislili, preden se odločijo za menjavo službe. Vsak od nas lahko postane žrtev trpinčenja na delovnem mestu – starost in spol nista več pomembna. Trpinčenje je zelo težko dokazati in pozivi za zaščito delavcev pogosto padejo na gluha ušesa.«
»V delovnem okolju preživimo velik del našega življenja in ne moremo preprosto izklopiti ter pozabiti na vse, kar se je zgodilo čez dan in biti srečni v našem »zasebnem« življenju. Trpinčenje na delovnem mestu naredi naše življenje nesrečno; nikoli ne smemo pozabiti, da sta naše zasebno in organizacijsko življenje prepletena…«
»Delodajalci se morajo zavedati, da trpinčenje na delovnem mestu povzroča bolniške odsotnosti, nemotiviranost in neproduktivnost zaposlenih, kar posledično vodi v propadanje organizacije. Poleg tega se lahko ob poglobljenem proučevanju vprašamo tudi, zakaj naj zaposleni sploh postanejo žrtve lastnega nezadovoljstva in frustracij nadrejenih.«
Celoten članek lahko preberete v reviji DENAR št. 452 (izdaja 20.september 2015) ali preko spletne strani www.revijadenar.si pod pogoji, ki veljajo za spletno branje člankov na njihovi strani.
- 9. Okt 2015