SPUKC SPUKC

Novica

Sindikati javnega sektorja čakajo na nadaljevanje pogajanj - morda pa so potrebni novi pogajalci na sindikalni strani?

V vseh teh letih pogajanj jih je bilo toliko neuspešnih, da se v SPUKC –Sindikatu zdravstva Slovenije sprašujemo, če morda ne tiči problem na sindikalni strani pogajalcev, saj je edina stalnica teh pogajanj pravzaprav ravno sindikalna stran, v večini primerov celo isti sindikalisti, ki se že vrsto let bolj ali manj neuspešno pogajajo. Ravno tako njihova pogajanja ne doprinesejo praktično nič k rešitvi problema javnih delavcev. In tako pred in po vsakem pogajanju in sestanku poslušamo populistično izražanje zahtev po takojšnji ukinitvi varčevalnih ukrepov, nič pa o tem, kako in kdaj se bodo dejansko izboljšale delovne razmere in pogoji dela znotraj javnega sektorja. Strokovnjaki že leta opozarjajo na neizpodbitno dejstvo, da je javni sektor okorel, prenapihnjen in predrag. Tako v nekaterih poklicih drastično primanjkuje kadra oz. je le ta preobremenjen, masovno pa se zaposluje tam, kjer to ni potrebno, brez strategije ali kakršnekoli kritičnosti ter analize stanja, vsemu skupaj pa botruje še nepravičen enotni plačni sistem, ki razvrednoti dobro opravljeno delo. Posledica slabih delovnih razmer in delovnega okolja ter slabih plač večine javnih delavcev je seveda apatičnost javnega sektorja, ki pa že leta verjame istim sindikalistom, da so oni edini sposobni rešiti probleme, le-ti pa si na račun takih floskul in hujskanja zgolj pridobivajo članstvo in z njihovimi članarinami hranijo svoj obstoj.

Ta sindikalna sprevrženost in zavajanje delavcev sta bila lepo prikazana ravno leta 2012, ko je večina sindikatov javnega sektorja takratni vladi dalo soglasje za sprejetje ZUJF-a, s katerim se je zaposlenim linearno odvzelo 8%, v zameno za podpis pa so od države zahtevali (in tudi dobili!) ugodnosti za člane svojih sindikatov v obliki 20% višje jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči. Vsi ostali zaposleni, ki niso bili člani sindikatov podpisnikov dogovora, so ostali praznih rok. Da so sindikati s pridobljeno ugodnostjo novačili člane in na ta način bogatili svoj proračun, verjetno ni potrebno poudarjati.

Danes seveda ponovno poslušamo zahteve po tem, kako nepravičen je bil ZUJF in zahteve po vrniti ravno teh 8%, ki so se jim ti isti sindikalisti s tako lahkoto odrekli. Bojda je šlo za varčevanje, seveda pa je danes konjuktura in že pridobljene pravice se bržkone lahko vrnejo delavcem. Vendar sindikalisti seveda ne ostajajo pri tem- populizem in neenotnost med sindikati bodo zopet poskrbeli, da se bodo vrstila dolgovezna pogajanja, vlade se bodo zamenjale, sindikalisti pa ostajajo isti, s polnimi usti delavskih pravic. Morda pa je potrebno enkrat zamenjati ravno sindikaliste.


Spletno mesto uporablja piškotke za analizo uporabe in zagotavljanje funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.
Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.Dovoli piškotke